Kako naj preživimo v sožitju s sladkorji?

V razvitem svetu se povečuje število debelih in čezmerno hranjenih ljudi. Razlogov za nastalo situacijo je več. Dva najbolj pomembna sta vsekakor nezdrava prehrana in zmanjšana telesna dejavnost oz. telesna nedejavnost. Uživanje nezdrave prehrane je tudi posledica agresivnega trženja hrane, ki vsebuje veliko sladkorja. Ko boste naslednjič gledali televizor, si oglejte reklamni blok in boste videli, katerih oglasov je največ.

Zaradi svobodnega evropskega trga se na živilskih policah vsak dan pojavljajo novi izdelki. Nekatere tržijo kot "zdrave", čeprav vsebujejo veliko sladkorja. Poleg tega potrošnike vabijo k nakupu živila tudi z različnimi prehranskimi in zdravstvenimi trditvami, ki za ustrezno interpretacijo pogosto zahtevajo še bolj poglobljeno znanje.

Označevanje hranilne tabele je eden od pomembnih načinov obveščanja potrošnikov o hranilni vrednosti in sestavi živil, ki potrošnikom omogoča ozaveščeno izbiro.

Kaj sploh pomenijo spodnje trditve?

Nizka vsebnost sladkorjev

Da ima živilo nizko vsebnost sladkorjev in katerakoli trditev s podobnim pomenom za potrošnika, je dopustna le, kadar izdelek ne vsebuje več kot 5g sladkorjev na 100g v trdem stanju ali 2,5g sladkorjev na 100ml tekočine.

Brez sladkorjev

Da je živilo brez sladkorjev, je dopustna le, kadar izdelek ne vsebuje več kot 0,5g sladkorjev na 100g ali na 100ml.

Brez dodanih sladkorjev

Da sladkor živilu ni bil dodan, in katera koli trditev s podobnim pomenom za potrošnika, je dopusta samo, kadar izdelek ne vsebuje nobenih dodanih mono- ali disaharidov ali drugih živil, uporabljenih zaradi njihovih sladilnih lastnosti. Če so v živilu naravno prisotni sladkorji, mora biti navedeno na embalaži: "Vsebuje naravno prisotne sladkorje."

V tem norem svetu oglaševanja in prodaje lahko preživimo le, če:

- znamo razumeti označbe in iz njih prepoznati količino sladkorja ter jo ovrednotiti

- poznamo načela zdrave prehrane in upoštevamo pri načrtovanju vsakodnevne

prehrane

- se izogibamo predelanim živilom, ampak uživamo čim več osnovnih živil (žita za zajtrk

pripravimo doma iz kosmičev, oreščkov in svežega sadja)

- znamo prepoznati tržne prijeme

- in seveda smo redno telesno aktivni.